Kako skrbite za duševno zdravje zaposlenih?

V slovenskih podjetjih manjka celovitih in sistematično zasnovanih ukrepov za ohranjanje in krepitev duševnega zdravja zaposlenih

V okviru projekta »Celovita psihosocialna podpora delodajalcem za aktivno staranje delovne sile (NAPREJ) – Zdravo in aktivno v prihodnost!« je bila izvedena analiza stanja na področju duševnega zdravja zaposlenih in obvladovanja psihosocialnih dejavnikov tveganja (v nadaljevanju PSDT). Rezultati so pokazali, da gre za aktualno tematiko, ki pa bi ji bilo potrebno v slovenskih podjetjih nameniti še več pozornosti.

Duševne težave so med zaposlenimi vedno bolj pogoste

Katerikoli čas se med ena in pet oziroma med ena in šest zaposlenih sooča s težavami v duševnem zdravju (European Communities, 2008), kar nakazuje na potrebo po tem, da podjetja v delovnem okolju prepoznajo dejavnike tveganja za razvoj težav v duševnem zdravju ter posameznikom omogočijo pravočasno strokovno pomoč. Težave v duševnem zdravju namreč negativno vplivajo na posameznikovo počutje in delovno storilnost, hkrati pa so povezane z večjim številom bolniških odsotnosti. Slednje potrjujejo tudi podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje – po številu izgubljenih koledarskih dni v Sloveniji v letu 2016 in po povprečnem trajanju ene odsotnosti so se duševne in vedenjske motnje uvrščale na četrto mesto, med razlogi za skrajšan delovnik pa na drugo. Najpogostejši razlogi za obiske zdravstvenega sistema zaradi duševnih težav pa so stresne motnje, anksiozne motnje in depresija.

Med najpogostejšimi ukrepi so izobraževanja

Pregled domačih in tujih dobrih praks s področja duševnega zdravja zaposlenih in obvladovanja PSDT je pokazal, da obe področji tako tuja kot slovenska podjetja največkrat naslavljajo preko izobraževanj za zaposlene s področja prepoznavanja in obvladovanja stresa ter medosebnih odnosov in komunikacije pa tudi preko izobraževanj za vodstvene kadre o tem, kako zaznati in ukrepati v primeru duševnih težav zaposlenih. Predvsem med tujimi dobrimi praksami so zelo pogoste nacionalne kampanje, ki so namenjene osveščanju delodajalcev o pomenu duševnega zdravja zaposlenih (npr. kampanje za destigmatizacijo duševnih težav; za pozitivno in zdravo staranje ipd.) ter opolnomočenju delodajalcev za izvajanje promocije duševnega zdravja na delovnem mestu ob podpori praktičnih orodij (baze znanja, usposabljanja ipd.).

Pogosto se med domačimi in tujimi dobrimi praksami na področju duševnega zdravja zaposlenih pojavlja tudi ukrep svetovanj za zaposlene, ki jih tuja podjetja zaposlenim običajno nudijo v okviru standardiziranega programa Employee Assistace Program (EAP), slovenska podjetja pa ukrep izvajajo vsako po svoje – nekateri zaposlenim nudijo svetovanja v podjetju, drugi jih napotujejo k zunanjim strokovnjakom, nekateri omogočajo svetovanja zaposlenim vse dni v letu, drugi le v omejenem času.

Tako tuje kot domače dobre prakse kažejo, da je velikokrat osnova za načrtovanje ukrepov analiza stanja (organizacijska klima, zdravstveno stanje zaposlenih ipd.), s čimer dosežemo, da so ukrepi prilagojeni potrebam zaposlenih.

V slovenskih podjetjih potreba po bolj sistematičnem pristopu

Slovenska podjetja ne zaostajajo veliko za tujimi, saj so si ukrepi podobni, a večina pregledanih dobrih praks se izvaja v večjih slovenskih podjetjih, ki imajo pogosto na voljo več virov (finančnih, kadrovskih ipd.) kot manjša, kar jim omogoča, da zakonsko določene ukrepe na področju varovanja zdravja zaposlenih nadgradijo. A tudi med dobrimi praksami v večjih slovenskih podjetjih je v primerjavi s tujimi moč opaziti, da pogosto ukrepi med seboj niso povezani, so omejeni le na določeno področje, le posredno obravnavajo duševno zdravje zaposlenih ipd., medtem ko naraščajoči odstotek delovno aktivne populacije, ki se sooča s težavami v duševnem zdravju, kaže na potrebo po bolj celostno in sistematično zasnovanih ukrepih, ki proaktivno naslavljajo področje duševnega zdravja zaposlenih. Po vzoru tujih dobrih praks bi bile zato tudi v Sloveniji dobrodošle nacionalne kampanje za osveščanje in opolnomočenje delodajalcev (predvsem iz mikro, malih in srednje velikih podjetij) na področju ohranjanja in krepitve duševnega zdravja zaposlenih ter obvladovanja PSDT ter celostno zasnovani programi za delodajalce s tega področja, kakršen bo razvit v okviru projekta NAPREJ (www.naprej.eu).