Slovar pojmov

Začasna odsotnost z dela zaradi poškodb, bolezni in drugih zdravstveno upravičenih razlogov. Uporabljajo se tudi izrazi kot so bolniški stalež, bolniška odsotnost ali zdravstveni absentizem.

Anksioznost ali tesnoba je neprijetno, strahu podobno čustveno stanje. Lahko se pojavi postopoma ali nenadno, razlikuje pa se tudi glede intenzivnosti in trajanja. Telesne in vedenjske spremembe, ki jih doživljamo ob tesnobi, so podobne odzivu na stres, a običajno bolj izrazite. Vključujejo pospešeno bitje srca, slabost v želodcu, potenje, tresenje, napetost mišic, hitro utrudljivost, težave s prebavo, oteženo dihanje, vrtoglavico, nespečnost, težave s koncentracijo, prisotno pa je lahko tudi izogibanje dejavnostim ali krajem, ki vzbujajo strah.

Čuječnost pomeni usmerjanje pozornosti na poseben način: z namenom, v sedanjem trenutku, neobsojajoče. Čuječnosti se lahko naučimo s pomočjo preprostih vaj meditacije in usmerjanja pozornosti, ki nam pomagajo, da se bolje zavedamo in sprejemamo svoje misli, čustva in telesne občutke v sedanjem trenutku.

Depresija je ena izmed najpogostejših duševnih motenj, za katero so značilne predvsem motnje na področju razpoloženja in čustvovanja ter tudi spremembe na vedenjskem in miselnem področju. Njena ključna značilnost je dalj časa trajajoče depresivno razpoloženje (žalost, potrtost ali razdražljivost) in/ali izguba zadovoljstva ob aktivnostih, ki jih je posameznik prej rad počel. Poleg tega so lahko prisotne tudi spremembe oz. motnje teka (neješčnost ali pretirana ješčnost), spanja (nespečnost ali stalna želja po spanju), utrujenost, občutki ničvrednosti ali pretirani/neustrezni občutki krivde, težave z zbranostjo ter razmišljanje o smrti ali samomoru.

Neenako obravnavanje, ki se nanaša na razlikovanje na podlagi osebnih okoliščin, kot so spol, rasa, barva kože, starost, zdravstveno stanje, invalidnost, versko, politično ali drugo prepričanje, članstvo v sindikatu, nacionalno ali socialno poreklo, družinski status, premoženjsko stanje, spolna usmerjenost in druge.

Izračun, ki pokaže, ali se je delovni organizaciji investicija v določen program/ukrep izplačala, oziroma koliko so privarčevali v primerjavi s tem, koliko so vložili.

Posameznik ima tekom svojega življenja lahko težave na enem ali več področjih duševnega zdravja. Kadar težave pomembno ovirajo njegovo vsakodnevno delovanje, govorimo o duševnih motnjah. Med najpogostejšimi duševnimi motnjami sodobnega časa so stresne motnje, tesnobnost (anksioznost) in depresija.

Stanje dobrega počutja, v katerem posameznik razvija svoje sposobnosti, se spoprijema s stresom v vsakdanjem življenju, učinkovito in plodno dela ter prispeva v svojo skupnost.

Menjavanje kadrov v delovni organizaciji. Sem prištevamo odhod kadrov iz različnih razlogov, tudi zaradi upokojitve ali smrti. V širšem smislu spada k fluktuaciji tudi premeščanje zaposlenih znotraj organizacije.

Izgorelost je stanje telesne in čustvene izčrpanosti, ki nastane po več letih izčrpavanja organizma. Izgorel človek pride do stanja močnega upada telesne energije, težko ohranja budnost in ne more se koncentrirati. Obenem se mu trga miselni tok, je anksiozen, pozabljiv, neodločen, motijo ga lahko že vsakdanji senzorni dražljaji.

Svetovanje, kjer da pridemo do rešitve, ni potrebno temeljito raziskovanje problema. Prav tako preoblikuje odnos med tistim, ki pomaga (terapevt), in tistim, ki potrebuje pomoč (klient), s tem, da ekspertni položaj pripisuje slednjemu.

Dogodek, zaradi katerega je posameznik v hudi čustveni stiski, na primer dogodki, v katerih je bilo ogroženo posameznikovo življenje ali življenje bližnjega, prisotnost pri smrti ali hujši poškodbi sočloveka, poskus samomora, lastna hujša telesna poškodba ali huda bolezen, soudeležba v hudi prometni nesreči in podobno.

Večstopenjski sistem pomoči, ki je namenjen ljudem v hudi čustveni stiski zaradi nenadnih stresnih okoliščin, ki je sami ne morejo rešiti. Sestoji iz številnih postopkov v času kriznega dogodka in tudi v času po kriznem dogodku, ki so namenjeni predvsem razbremenitvi stiske in pomirjanju ter ponovni vzpostavitvi občutka varnosti in nudenju podpore.

Trpinčenje na delovnem mestu je vsako ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno in žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti posameznim delavcem na delovnem mestu ali v zvezi z delom.

Nadlegovanje je vsako neželeno vedenje, povezano s katero koli osebno okoliščino, z učinkom ali namenom prizadeti dostojanstvo osebe ali ustvariti zastraševalno, sovražno, ponižujoče, sramotilno ali žaljivo okolje.

Organizacijska kultura je okolje, v katerem delamo vsak dan. Delovno okolje je pomembno, saj vpliva na uspeh zaposlenih in rezultate podjetja. Organizacijsko kulturo sestavljajo vrednote, prepričanja, vedenje in odnosi, ki so skupni vsem zaposlenim v organizaciji.

Pojav, ko so zaposleni prisotni na delovnem mestu, čeprav bi zaradi bolezni, stresa, duševne stiske ali drugih razlogov morali biti doma. Njihova storilnost je zaradi tega nižja, možnost napak in nesreč pri delu pa veliko večja, kot če bi bili zaposleni popolnoma zdravi.

Program celovite podpore podjetjem za obvladovanje in preprečevanje psihosocialnih dejavnikov tveganj. Ključni elementi Programa PSDT so svetovanja za zaposlene in njihove ožje družinske člane, izobraževanja za različne skupine zaposlenih ter informiranje in osveščanje o področju duševnega zdravja.

Promocija duševnega zdravja na delovnem mestu vključuje vse ukrepe, ki prispevajo k ohranjanju in krepitvi dobrega duševnega zdravja zaposlenih. Uspešna promocija duševnega zdravja na delovnem mestu mora vključevati dva vidika – upravljanje tveganj in promocijo zdravja. Vlaganje v duševno zdravje in dobro počutje delavcev delovnim organizacijam prinaša številne koristi (npr. večjo uspešnost in produktivnost).

Psihiater je zaključil Medicinsko fakulteto in nadaljeval s specializacijo iz psihiatrije. Psihiater zdravi duševne bolezni in težje duševne motnje. Postavi diagnozo in predpiše ustrezna zdravila, če je to potrebno.

Psiholog je zaključil študij psihologije. Psihologovo področje delovanja je zelo široko. Psihologi so zaposleni v šolah, vrtcih, domovih za ostarele, podjetjih, vojski, zdravstvu itd. V primeru, ko boste iskali psihološko pomoč, boste najverjetneje naleteli na psihologa, ki je specializiral klinično psihologijo. Psiholog na podlagi vprašalnikov postavi diagnozo in skuša pomagati s psihološkim svetovanjem. Zdravil ne more predpisovati.

Psihološko svetovanje je proces, ki je usmerjen na obravnavo duševnih težav posameznika. Namen svetovanja je izboljšanje posameznikovega doživljanja, vedenja in splošnega funkcioniranja v življenju ter posledično izboljšanje kvalitete življenja in medosebnih odnosov.

Dejavniki v delovnem okolju, ki povzročijo doživetja preobremenjenosti in stresa zaradi socialnih in organizacijskih pogojev dela. Med psihosocialna tveganja na delovnem mestu tako poleg nasilja in nadlegovanja spadajo konflikti med zaposlenimi, slaba ali neustrezna komunikacija, slabo opredeljena hierarhija odnosov v delovni organizaciji ipd.

Psihoterapevt je v osnovi najpogosteje dokončal študij ene izmed humanističnih ved, kamor uvrščamo medicino, psihologijo, sociologijo in socialno delo, čemur je sledil dodaten študij (psiho)terapije. Je oseba, ki nam lahko pomaga, ko želimo sami sebe bolje spoznati in se osebnostno razvijati, pomaga nam soočiti se s svojimi strahovi, potlačenimi čustvi in neželenim vedenjem. Izberemo lahko individualno terapijo, terapijo v paru, družinsko terapijo ali skupinsko terapijo.

Psihoterapija je učinkovita pri odpravljanju ali lajšanju simptomov čustvenih stisk, kompleksnejših duševnih težav in duševnih motenj (npr. depresija, anksioznost). V primerjavi s svetovanjem gre pri psihoterapiji za daljši in globlji proces, ki je primeren za tiste posameznike, ki si želijo temeljitejših in bolj trajnih sprememb pri sebi. Psihoterapija je lahko individualna, družinska, partnerska ali skupinska. Poznamo tudi več vrst psihoterapije, med drugim psihodinamsko, vedenjsko-kognitivno, realitetno, sistemsko, integrativno in transakcijsko.

Kot pove že ime, te motnje vplivajo predvsem na razpoloženje in posledično na človekovo zmožnost funkcioniranja v vsakdanjem življenju. Poznamo več motenj razpoloženja, med njimi sta najpogostejši depresija in bipolarna motnja.

Stigmatiziranost razumemo kot zaznamovanost posameznika zaradi neke lastnosti, ki posameznika loči od drugih. Okolje stigmatiziranim osebam pripisuje negativne lastnosti. Vzroki stigmatizacije so neznanje, strah in odpor pred drugačnostjo in podobno.

Stres je fiziološki, psihološki in vedenjski odgovor posameznika, ki se poskuša prilagoditi in privaditi notranjim in zunanjim dražljajem (stresorjem). Razmerje med našimi lastnimi zahtevami in zahtevami okolja ter sposobnostjo reševanja je tisto, kar nam pove, ali bo stres škodljiv in uničevalen (negativen stres) ali pa ga bomo obvladali in nas bo celo spodbudil k dejanjem (pozitiven stres). Za normalno življenje je nekaj stresa nujno potrebnega. Težava pa nastane takrat, ko je stresnih situacij preveč, so preveč zgoščene, premočne ali predolgo trajajo. V takih primerih lahko stres vodi v različne motnje (npr. prebavne motnje, motnje srca in ožilja, motnje imunskega sistema, duševne motnje, …).

Stresor je tisti dogodek ali pogoj, ki ga posameznik zazna kot ogrožajočega ali škodljivega, posledica pa je stanje napetosti telesa in duha. Stresor začasno zamaje posameznikovo ravnovesje in stres je povsem normalno odzivanje na to dogajanje.

Težave v duševnem zdravju še ne predstavljajo duševne motnje, pač pa so že lahko pokazatelj določenih težav in so lahko dejavnik tveganja za razvoj duševnih motenj. Med te težave sodijo na primer težave pri spoprijemanju s problemi, slabša samopodoba, škodljivo pitje alkohola, šolska neuspešnost, težave s spanjem itd.

Zloraba substanc se nanaša na škodljivo ali tvegano rabo psihoaktivnih substanc, vključujoč alkohol in prepovedane droge (konoplja, kokain, heroin, …). Uporaba psihoaktivnih substanc lahko vodi do razvoja odvisnostnega sindroma – skupek vedenjskih, kognitivnih in fizioloških pojavov, ki se razvijejo po ponavljajoči rabi substance.