Tesnoba in kako jo premagati
Vsakdo od nas doživlja določeno mero zaskrbljenosti, stresne situacije in se kdaj sooča s svojimi strahovi. A za nekatere posameznike tovrstni občutki postanejo tako resni in kronični, da to lahko pripelje do težav v duševnim zdravju ali anksioznih duševnih motenj.
Tesnoba ali anksioznost zavzema različne oblike in se kaže skozi zelo različne znake in simptome. Opredelimo jo kot občutek močnega strahu, pretirane in vztrajne zaskrbljenosti, nelagodja, pogosto je povezana s situacijami, ki jih posameznik pričakuje in zaznava kot neizogibne in nenadzorovane. Ljudje pogosto opisujejo napade tesnobe kot tiščanje v prsih, oteženo dihanje, nemirnost in občutek nelagodja, pospešeno bitje srca, hud strah, občutek ohromelosti, možni so tudi napadi panike, ipd. Kako premagati takšne občutke tesnobe? Kako preprečiti, da bi do njih sploh prihajalo in brez njih zaživeti?
Prepoznajte znake tesnobe – to je namreč prvi korak k izboljšanju duševnega zdravja
Pogosta prisotnost takšnih občutkov vpliva na počutje in duševno zdravje posameznika ter lahko onemogoča vsakodnevno delovanje tako v službi kot v zasebnem življenju.
- Socialni umik ali izolacija,
- občutek razdražljivosti,
- razočaranje nad seboj,
- povečane čustvene reakcije,
- izguba interesa za delo,
- izguba zaupanja v lastne sposobnosti,
- slabši spomin,
- spremembe prehranjevalnih navad,
- težave s spanjem in utrujenost,
- težave s koncentracijo,
- napetost mišic in glavobol, bolečine v trebuhu,
- zatekanje k alkoholu ali drogam za obvladovanje tesnobnosti
V primeru, da prepoznate katerega od navedenih znakov pri sebi in ugotovite, da močno vplivajo na vašo sposobnost opravljanja dela, življenje in zdravje, poskušajte zmanjšati tesnobnost, ukrepajte in poskrbite zase. Pri tem so za vas lahko koristni spodnji nasveti.
Nekaj nasvetov za obvladovanje tesnobe na delovnem mestu
- Ustvarite si uravnotežen vsakdan.
Analizirajte svoj urnik, odgovornosti, dnevne naloge in poskusite najti ravnovesje med delom, družino in prostim časom. Neprestana misel na delo brez časa za sprostitev in veselje lahko vodi v preobremenjenost, utrujenost in celo močno izčrpanost in izgorelost.
- Analizirajte projekte in razvrstite prioritete.
Če vam velik projekt/delovna naloga povzroča tesnobne občutke, ga skušajte razčleniti na manjše naloge in ustvarite načrt po korakih. Najprej se osredotočite na najbolj obvladljive in pomembne naloge, lahko pa tudi poskusite najprej opraviti najbolj neprijetne.
- Bodite objektivni pri delovnih nalogah.
Morda so stvari, ki jih morate porazdeliti in ste odvisni tudi od drugih. Ne prevzemite vsega bremena le nase, če ni potrebno.
- Poiščite gumb za »izklop«.
Prenašanje vašega dela s seboj, kamorkoli greste, je lahko izredno naporno. Poskusite izklopiti tehnologijo med 19. in 7. uro in se vzdržite preverjanja e-poštnih sporočil ob obrokih. Ko jeste, se osredotočite le na prehranjevanje ali pogovor.
- Vedite, kdaj se pogovoriti z nadrejenim.
Če menite, da je vaša delovna obremenitev nerazumna ali da so vaši roki prekratki, se pogovorite z vašim nadrejenimi. Vključite jih v proces in razložite svoje pomisleke, zakaj projekta ni mogoče dokončati v roku. Previdno razložite svoje strahove in skupaj poiščite načine za izboljšave, ki bi lahko koristile vašemu duševnemu zdravju.
ALI STE VEDELI?
S simptomi tesnobnosti se samo v Evropi sooča okrog 50 milijonov ljudi.
Vsaka stiska še ne pomeni duševne motnje, vendar lahko njeno boljše obvladovanje in manjše spremembe navad ter vedenja izboljšajo vašo kvaliteto življenja, počutje in zadovoljstvo.
Kadar pa tesnobnost doživljate je stiska prehuda in je vaše funkcioniranje onemogočeno, pa je pomembno, da poiščete ustrezno pomoč in se pogovorite s strokovnjakom. Pogosto je prvi korak, da o tem spregovorite z bližnjimi ali svoje doživljanje pojasnite osebnemu zdravniku.
