COVID-19, usklajevanje dela in družine ter zadovoljstvo in kvaliteta našega življenja
Nenadne spremembe, ki so nastale po razglasitvi pandemije bolezni COVID-19, so povzročile povečanje nekaterih duševnih obremenitev. Zaposleni so se med drugim soočali z zahtevnim usklajevanjem dela in družine, saj je bilo zaradi zlitja domače in delovne sfere težje vzpostaviti delovno rutino ter miselno odklopiti po končanem delovniku. Prav tako so se z dodatnimi obremenitvami srečevali zaposleni, ki so tudi starši, saj so morali prevzeti nove vloge pri šolanju mladoletnih članov družine.
Tema usklajevanja delovnega in zasebnega življenja je bila pomembna že pred soočanjem s kriznim stanjem v povezavi s COVID-19, sedaj pa še toliko bolj. Če samo pomislimo, koliko misli, pogovorov, in energije namenjamo službenim zadevam v zasebnem življenju (in obratno), je slika hitro bolj jasna. Kultura dolgih delovnikov skupaj s skrbstvenim in gospodinjskim delom v zasebnem življenju lahko vodi v preobremenjenost velikega števila zaposlenih in nezadovoljstvo z delom ter ima negativen vpliv na zdravje.
Kaj je usklajevanje dela in družine?
Usklajevanje dela in družine pomeni iskanje najbolj učinkovite kombinacije službenega življenja z zasebnimi obveznostmi oz. na enakovredno vključevanje in zadovoljstvo s svojo profesionalno in družinsko vlogo.
Usklajevanje dela in družine je za mnoge velik izziv
Zaposleni danes na delovnem mestu preživijo več časa kot v preteklosti. Od njih se zahteva, da opravijo več dela ob bolj negotovih zaposlitvah in bolj negotovih razmerah na trgu dela, kar vpliva tudi na njihovo zasebno življenje. Usluge nam ne dela tudi vse večja povezanost preko tehnologije in socialnih medijev, ki nam dodatno otežuje ločevanje dela in zasebnega življenja.
Pogosto se na službena e-sporočila odgovarja tudi pozno zvečer, se javlja na službene klice ob kosilu ali pa določene naloge preko prenosnika opravlja še med vikendom. Prav tako so se spremenile tradicionalne družinske vloge – v večini družin sta zaposlena oba starša, vendar se še vedno prepogosto dogaja, da družinske obveznosti v veliki meri opravlja samo eden. Tudi skrb za starejše sorodnike je ena od situacij, ki bo za številne zaposlene v prihodnosti vedno bolj pogosta.
Kako lahko sami prispevamo k ohranjanju ravnotežja med delom in družino?
-
- Brez slabe vesti si vzemite kak dan prosto, prav tako pa si ne pozabite privoščiti letni dopust, na katerem (če je to le možno) popolnoma odklopite delo, to pomeni, da niste dosegljivi niti na telefonske klice niti preko e-pošte. Samo tako si boste lahko znova napolnili baterije in boste lahko bolj učinkoviti, ko se vrnete na delovno mesto.
- Med delom si večkrat vzemite kratek odmor, si pretegnite telo, se sprehodite po pisarni, poglejte skozi okno ali poklepetajte s sodelavcem – to vam bo pomagalo, da ste kasneje bolj zbrani in se lažje osredotočite na delo, ter zmanjšate vpliv negativnih posledic dela.
- Če je to le možno se s sodelavci in nadrejenimi dogovorite, da se ne kličete oz. da ne rabite preverjati svoje e-pošte izven delovnega časa
- Naj bo čas ko niste na delovnem mestu res posvečen zasebnemu življenju: preživljajte čas z družino in prijatelji, ukvarjajte se s stvarmi, ki vas veselijo, povečajte se hobijem, gibajte se, dobro se odpočijte in jejte uravnoteženo; tudi z mislimi poskušajte biti doma.
- Velja tudi obratno, kadar ste na delovnem mestu se posvetite delu, to vam bo omogočalo, da ste bolj produktivni in vam dela ni treba nositi domov.
- Pozanimajte se kateri ukrepi glede usklajevanja so možni na vašem delovnem mestu in delodajalca seznanite kakšne so vaše potrebe glede usklajevanja dela in družine; delodajalcu lahko tudi predlagate kak ukrep, ki bi vam lahko pomagal, da ste bolj spočit, zadovoljen ter posledično tudi bolj učinkovit zaposleni.
Kakšne so prednosti dobrega ravnotežja med delom in družino?
Zaposleni lažje usklajujejo poklicno in zasebno življenje, delo brez skrbi in stresa pa poveča njihovo zadovoljstvo, motivacijo in produktivnost. Prav tako jim ukrepi pomagajo ohranjati duševno ter telesno zdravje, redkeje so bolni, zmanjšuje se tudi možnost za razvoj čustvene izčrpanosti in izgorelosti pri zaposlenih.
Viri:
David, M. (ur). (2017). Usklajevanja dela in družine ter enakost spolov. Ljubljana: Združenje delodajalcev Slovenije.
European Agency for Safety and Health at Work (2012). Family issues and work-life balance.
Hartman, P., Černigoj Sadar, N., Konavec, N., Kranjc, A., Kranjc Kušlan, A., Skorupan, M. (2015). Usklajevanje zasebnega in poklicnega življenja v praksi: izkušnje z izvajanjem projekta Certifikat Družini prijazno podjetje v Sloveniji. Ljubljana: Ekvilib Inštitut.
Humer, Ž., Poje, A., Frelih, M. in Štamfelj, I. (2016). Ukrepi za usklajevanje plačanega dela in družine. Ljubljana : Mirovni inštitut, Inštitut za sodobne družbene in politične študije.
Hutton, L. (2015). 3 reasons why work life balance is important.
Kohll, A. (2018). The evolving definition of work-life balance.
Kresal, B. in Kresal Šoltes, K. (2016). Usklajevanje dela in družine: primeri dobrih praks v kolektivnih pogodbah (priročnik). Ljubljana: Inštitut za delo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, Zveza svobodnih sindikatov Slovenije in Združenje delodajalcev Slovenije.