Aktualno

Pregled aktualnih dogodkov.

Članki By naprej 0 Comments

Ali je obrekovanje pogosto v vašem delovnem okolju?

Klepet o sodelavcu ali sodelavki se lahko zdi nedolžen. A kdaj je pogovor o drugi osebi res nedolžen, kdaj pa gre za obrekovanje? Pravzaprav je med njima velika razlika in pomembno ju je razločevati, saj lahko obrekovanje v delovnem okolju zelo slabo vpliva na medosebne odnose med zaposlenimi.

Kakšna je razlika med klepetanjem in obrekovanjem?

Klepetanje se načeloma povezuje z nevtralno komunikacijo, pri obrekovanju pa so skoraj vedno prisotna negativna občutja do osebe, ki jo obrekujemo. Obrekovanje je velikokrat žaljivo, informacije, ki se o osebi, ki je tarča obrekovanja širijo, pa so lahko nepreverjene in pogosto tudi neresnične.

NAMIG

Preprost preizkus, kdaj gre za klepetanje in kdaj za ogovarjanje je, da se vprašamo ali pogovor meče slabo luč na osebo o kateri je govora ali pa, ali je to nekaj, kar bi rekli tudi ob prisotnosti te osebe.

Je ogovarjanje med sodelavci tudi trpinčenje na delovnem mestu?

Pod trpinčenje na delovnem mestu razumemo vsako ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno, žaljivo, ponižujoče vedenje, usmerjeno proti posameznim delavcem ali skupini. To vpliva na njihovo zdravje, varnost, kariero in zadovoljstvo.

Ali ste vedeli?

Ponavljajoče ogovarjanje oz. obrekovanje je lahko oblika trpinčenja oz. mobinga na delovnem mestu, ki je z zakonom o delovnih razmerjih prepovedano.

Negativne posledice obrekovanja na delovnem mestu

Obrekovanje na delovnem mestu ima lahko mnogo negativnih posledic predvsem za posameznike, ki so tarče govoric kot nenazadnje tudi za ostale zaposlene.

ZA OSEBO, KI JE TARČA GOVORIC ZA VSE ZAPOSLENE ZA PODJETJE
  • Občutek, da se ji dogaja krivica,
  • občutek nesprejetosti s strani delovnega okolja,
  • občutek ogroženosti,
  • slabše počutje in duševno zdravje.

 
  • Konflikti na delovnem mestu,
  • slaba delovna klima,
  • manjše zaupanje znotraj skupine in slabše delo v timu,
  • zaposleni začnejo dvomiti v besede ter dejanja drug drugega.

 
  • Manjša produktivnost,
  • povečano število odsotnosti iz delovnega mesta zaradi bolezni,
  • povečano zapuščanja delovnih mest zaposlenih, saj zaposleni zaradi razmer »bežijo« iz delovnega okolja.

 

 Kako lahko preprečimo obrekovanjem na delovnem mestu?

Tudi če sami ne obrekujemo in samo poslušamo svoje sodelavce, posredno sodelujemo, saj vedenja ne poskušamo ustaviti ali ga celo pasivno spodbujamo. Tako je pomembno, da se obrekovanju skušamo vsaj izogniti, še bolje pa je, da ga ustrezno naslovimo.

Tako lahko na primer:

  1. preprosto odkorakamo stran, kadar kdo začne obrekovati.
  2. pokažemo nezanimanje, da bi obrekovanju prisluhnili.
  3. zgodbe ali informacije ne širimo naprej, če smo prestregli obrekovanje.
  4. pogovor skušamo preusmeriti in npr. povemo, kaj pa nam je všeč pri tej osebi, kadar naši sogovornik obrekuje.
  5. osebi, ki obrekuje na štiri oči povemo, da se počutimo neprijetno ob njenem vedenju, da nas to moti in da se nam ne zdi prav, da se na ta način govori o osebi, ki ni prisotna.

STE ŽE POSKUSILI POZITIVNO OBREKOVATI?

Spomnite se pozitivne lastnosti sodelavca ali sodelavka, dobrega dela, ki ga je opravil/a, vedenja, ki vas je pozitivno presenetilo in to informacijo povejte vsaj trem drugim sodelavcem ali sodelavkam in opazujte učinek pozitivne atmosfere, ki se zaradi tega ustvarja.

Kaj lahko naredimo, če nekdo obrekuje nas?

Če nas nekdo obrekuje in ugotovimo vir, lahko osebo soočimo s tem, da smo to ugotovili in damo jasno vedeti kako se ob tem počutimo ter kakšne posledice zaradi tega doživljamo. Lahko tudi spregovorimo pred večjo skupino sodelavcev ter podamo resnično informacijo o zadevi.

Vir:

Bilban, M. (2008). Nasilje na delovnem mestu(mobing) – pregledni članek. Razvoj in znanost, 53(1), 23-36. Pridobljeno s: https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NUTXZ1WA/b5497788-dd08-4d9c-8332-b44a784ee651/PDF

 

Comments for this post are closed.