Zaposleni vedno bolj zaupajo zunanjim strokovnjakom za pomoč pri reševanju svojih stisk
Od aprila do junija 2021 je potekala končna raziskava v sklopu Programa celovite podpore podjetjem za obvladovanje in preprečevanje psihosocialnih dejavnikov tveganj (v nadaljevanju Program PSDT), v kateri smo po treh letih ponovno zbirali podatke o zdravju, počutju in psihosocialnih dejavnikih tveganja zaposlenih v sodelujočih pilotskih podjetjih. Program PSDT se je razvijal v okviru projekta »Celovita psihosocialna podpora podjetjem za aktivno staranje delovne sile (NAPREJ) – Zdravo in aktivno v prihodnost!«, ki poteka že od marca 2018.
Na poziv k sodelovanju v končni raziskavi se je odzvalo 12 % od vseh 12.029 zaposlenih v pilotskih podjetjih. Namen raziskave je bil ugotoviti stanje na področju bolniških odsotnosti, duševnega zdravja zaposlenih in obvladovanja psihosocialnih dejavnikov tveganja, primerjati rezultate začetne in končne raziskave ter ugotoviti ali je na omenjenih področjih prišlo do sprememb. V luči aktualnih zdravstvenih, družbenih in gospodarskih sprememb smo v raziskavi preverjali tudi, kakšen vpliv je na duševno zdravje zaposlenih imela epidemija covida-19.
Zaposleni v največji meri doživljajo stres, potrtost in tesnobnost, ki jih še lahko obvladujejo
Pri oceni splošne prisotnosti stresa so rezultati pokazali, da je največji delež, in sicer kar četrtina, zaposlenih, iz vseh pilotskih podjetij v zadnjem času doživljal stres enako kot običajno, kar sovpada tudi z rezultati začetne raziskave. Večina (52 %) zaposlenih je v prejšnjem mesecu potrtost občutila le tu in tam. O pogosti oz. vsakodnevni potrtosti je v končni raziskavi poročal le majhen delež zaposlenih (6 %). Prav tako je več kot polovica (53 %) poročala, da so občutili malo tesnobnosti ali sploh nič.
Velike obremenitve se še vedno najpogosteje odražajo pri težavah s spanjem in koncentracijo
V zadnjem letu so zaposleni največkrat doživljali utrujenost, bolečine v mišicah ramena, vratu in/ali zgornjih udov, glavobole ter težave s hrbtenico. Spodbudno je, da se je v primerjavi z začetno raziskavo v povprečju zmanjšal delež zaposlenih, ki poročajo o izgorelosti (začetna 16 %, končna 13 %). V raziskavi nas je zanimalo tudi na kakšen način razne stresne obremenitve vplivajo na učinkovitost zaposlenih v delovnem okolju in izven njega. Slaba petina zaposlenih (19 %) je poročala, da tudi ob obremenitvah, ne občuti duševnih stisk ali težav v duševnem zdravju. Pri zaposlenih so se na prvih treh mestih izpostavile enake težave, kot so jih navajali v začetni raziskavi, in sicer težave s spanjem (38 %), težave pri koncentraciji in osredotočanju (33 %) ter več časa za dokončanje naloge (29 %).
Več kot polovica zaposlenih udeleženih v raziskavi poroča, da niso bili odsotni zaradi zdravstvenih težav (56 %). Največ zaposlenih je v preteklem letu označilo krajša obdobja absentizma (do 14 dni). Pri preverjanju prezentizma podatki kažejo, da je največ (41 %) zaposlenih označilo, da v zadnjem letu ni bilo takšnih dni, da bi na delo prišli kljub bolezni ali poškodbi. Med tistimi, ki so označili, da so prišli na delo, kljub bolezni ali poškodbi, jih je v vseh pilotskih podjetjih največ označilo obdobje od 1 do 3 dni, kar predstavlja kratko obdobje prezentizma. V obdobju epidemije, ko je velik delež zaposlenih delal tudi od doma, je po raziskavah sodeč, prezentizem bil prav tako prisoten. Raziskave kažejo, da povišani občutki tesnobnosti povzročajo, da so zaposleni delali več ur in šli manj pogosto v bolniški stalež. Prezentizem kot tak torej ni nov pojav v času epidemije, je pa postal zagotovo bolj opazen.
Zaposleni pogosto ne vedo točno, katero področje najbolj negativno vpliva na njihovo duševno zdravje
Glede področja, ki po mnenju zaposlenih najbolj negativno vpliva na njihovo duševno zdravje, so zaposleni najpogosteje navajali obremenitve v službi (30 %). V kar 16 % zaposleni niso znali definirati področja, ki najbolj negativno vpliva na njihovo duševno zdravje. Ta podatek lahko nakazuje, da so zaposleni v zadnjem letu v luči epidemije doživljali veliko različnih stresnih situacij in obremenitev ter da težko izluščijo kaj je tisto, kar najbolj negativno vpliva na njihovo duševno zdravje. Velikokrat so tudi različni vidiki življenja med seboj soodvisno povezani, zato je posameznikom morda težko izluščiti samo en dejavnik, ki bi negativno vplival na njihovo duševno zdravje.
Pripravljenost za koriščenje zunanje strokovne pomoči narašča
Največji delež zaposlenih sicer poroča, da bi se zaupali nekomu izven delovnega okolja, na primer družinskemu članu ali prijatelju/ici (53 %), vendar je spodbudno, da z leti narašča tudi delež zaposlenih, ki bi izbrali zunanjo strokovno pomoč (zdravnik, psiholog, psihiater,…) za reševanje svojih težav, kadar je to potrebno (začetna 28 %, končna 31 %). Možnost zaupanja strokovnjaku je izbrala skoraj tretjina zaposlenih, kar osvetljuje tudi pomen zaupnih psiholoških svetovanj, ki so zaposlenim v okviru projekta NAPREJ že na voljo.
Ključno je osveščanje in informiranje o duševnem zdravju
Zaposleni se zavedajo, da so za svoje duševno zdravje v največji meri odgovorni sami (66 %), iz začetne raziskave pa se je povečal delež zaposlenih, ki menijo, da je za duševno zdravje zaposlenih odgovorna celotna organizacija. Sklepamo lahko, da je tem zaposlenim vzdušje in klima v neposredni delovni sredini zelo pomembna in po njihovem mnenju torej odvisna tudi od vodij in sodelavcev. Vodje dejansko igrajo pomembno vlogo pri počutju zaposlenih na delovnem mestu in njihovem duševnem zdravju. Dober vodja bo navdihnil in spodbujal svoje podrejene, razumel njihove prednosti in pomanjkljivosti, jih spodbujal k doseganju skupnih ciljev ter gojil visoko moralo. Prav tako tudi dobri medosebni odnosi s sodelavci spodbujajo dobro počutje posameznika na delovnem mestu.
Tudi širše družbene in gospodarske spremembe lahko vplivajo na počutje zaposlenih
Največji delež zaposlenih poroča, da pri opravljanju svojega dela v času epidemije covida-19 niso doživeli nobenih velikih sprememb (55 %). Izmed zaposlenih, ki so doživeli spremembe pri opravljanju dela jih največ poroča, da so bili nekaj časa na čakanju (19 %) ter da ves čas (13 %) ali delno (12 %) delajo od doma, med tem ko prej niso skoraj nikoli. Ker pa vse spremembe v organizaciji dela ne vplivajo na vse zaposlene enako, smo povprašali tudi po subjektivni oceni počutja tekom epidemije. Petina, ponekod celo četrtina zaposlenih poroča, da tekom epidemije niso občutili pozitivnih in prijetnih občutij. Ta podatek lahko nakazuje na depresivne simptome pri posameznikih.
Zaposleni kot ukrep, ki ga izvajajo in jim zelo koristi pri skrbi za svoje duševno zdravje med epidemijo, v povprečju najpogosteje navajajo skrb za telesno zdravje (48 %), kar lahko vključuje telovadbo, sprehode, ipd. Tudi številni strokovnjaki so za to obdobje najbolj priporočali ravno gibanje v obliki telesne vadbe doma ali na prostem, sprehodov in podobno. Telesna aktivnost namreč vpliva tudi na različne vidike duševnega zdravja, saj znižuje tesnobo, izčrpanost, stres in depresivna stanja, zvišuje pa tudi pozitivno razpoloženje. Spodbudno je, da je te aktivnosti izvajala skoraj polovica zaposlenih, ki so sodelovali v raziskavi.
Vsem zaposlenim v pilotskih podjetjih so na spletnem portal projekta NAPREJ še vedno na voljo strokovne vsebine s področja ohranjanja in krepitve duševnega zdravja (v obliki webinarjev, člankov, kvizov in vprašalnikov), prav tako lahko zaposleni in njihovi ožji družinski člani še vedno koristijo brezplačno zaupno psihološko pomoč.
