Uspešno vračanje zaposlenih na delo po daljši (bolniški) odsotnosti

Ste morda že dalj časa odsotni z dela in vas je strah vrnitve ali reakcij sodelavcev? Ali pa se kot delodajalec soočate z dodatnimi obremenitvami, zaradi dalj časa odsotnega zaposlenega? Se sprašujete, kako lahko zaposlenemu omogočite čim uspešnejšo vrnitev, da se izognete morebitni ponovni odsotnosti? Daljša (bolniška) odsotnost od dela je lahko izziv tako za zaposlenega kot delodajalca, pri čemer je ključen ustrezen postopek ponovnega vključevanja v delovnega okolje po vrnitvi zaposlenega.

ALI STE VEDELI?

Pogosti razlogi za dolgotrajno bolniško odsotnost so bolečine v hrbtu, srčno-žilna obolenja, rak, zelo pogoste pa tudi duševne težave kot je izgorelost, anksioznost in depresija.

Pogled delodajalca vs. pogled zaposlenega

Za delodajalca pomeni daljša odsotnost zaposlenega kar predstavlja obremenitev, saj mora poskrbeti, da delovni proces poteka neovirano, kar pogosto pomeni, da mora dodatno obremeni ostale zaposlene ali pa uvajati novega zaposlenega, kar pa je povezano s stroški. Težava je tudi ta, da je v večini primerov pri odsotnosti zaradi nekaterih zdravstvenih težav nemogoče napovedati, kako dolgo bo trajala odsotnost, kar še dodatno otežuje načrtovanje delovnega procesa.

Zaposleni ob daljši odsotnosti izgubijo stik s sodelavci pa tudi s svojo stroko, kar lahko privede do socialne izolacije, zastaranjem veščin in znanja, depresivnostjo, pasivnostjo, slabše samopodobe in slabšega splošnega počutja. Prav tako pa se ob podaljševanjem odsotnosti povečuje tudi strah zaposlenega pred vrnitvijo na delo, predvsem glede svojih sposobnosti in reakcij sodelavcev. V večini primerih se ob skrbno premišljeni reintegraciji zaposleni vrnejo na delovno mesto in znova pomembno prispevajo k organizaciji, kljub morebitnim zdravstvenim težavam.

Vračanje zaposlenih po daljši (bolniški) odsotnosti

Vračanje zaposlenih po daljši odsotnosti je odvisno od tega kako posameznik zaznava svoje delovne sposobnosti in kakšen pomen daje svojemu delu. Tudi občutek, da je potrebovan in cenjen, dvosmerna komunikacija z delodajalcem in sodelavci ter podpora bližnjih, se je izkazala kot ključni dejavnik pri uspešnem vračanju na delovno mesto. Vračanje je odvisno tudi od psihofizičnih zahtev delovnega mesta in zmožnosti organizacije, da delovno mesto in naloge po potrebi prilagodi zaposlenemu, ki se vrača. Namreč nekatera delovna mesta omogočajo lažjo vrnitev in prilagoditve kot druga.

Priporočila za zaposlene, ki se vračajo na delovno mesto:

1. Ostanite v stiku z delodajalcem in sodelavci, zanimajte se za morebitne novosti in spremembe na delovnem mestu. Prav tako se ob vrnitvi dogovorite za sestanek z vodilnim, na katerem vam bo pojasnil vse novosti.
2. Zaposleni morate poznati svoje pravice in dolžnosti povezane s svojim delovnim mestom po daljši bolniški odsotnosti. Prav tako ob vračanju poskrbite za vse administrativne zadeve, ki jih morate predložiti delodajalcu, npr. zdravniška potrdila.
3. V kolikor to že ni vnaprej predvideno, vendar bi bilo dobro, predlagajte delodajalcu postopno vračanje na delovno mesto (npr. manjše število obveznosti, ki se postopoma povečuje). Prav tako ostanite fleksibilni in si dajte čas za reintegracijo na delovno mesto, ne naprezajte se takoj preveč.
4. Pripravite se, da boste ostalim sodelavnem znova in znova razlagali, zakaj ste bili odsotni. Če vam je o tem neprijetno govoriti, si vnaprej pripravite odgovor, ki vam ustreza.
5. Pred samim dnevom vrnitve se dobro naspite in odidite malo prej od doma, da si ne povzročate dodatnega stresa.
6. Vzdržujte dobre odnose z delodajalcem preko odprte komunikacije povezane z zdravjem in vračanjem na delovno mesto. Ne bojte se izraziti svojih skrbi in prositi za pomoč glede dela svojega delodajalca ali sodelavce.

Priporočila za sodelavce zaposlenih, ki se vračajo na delovno mesto:

1. Ostanite v stiku s sodelavcem, ki je odsoten in ga obveščajte o spremembah, ki se dogajajo na delovnem mestu. To bo zaposlenemu omogočilo, da se še vedno počuti vključenega.
2. Ko se zaposlen vrne, mu ponudite podporo in pomoč. Poskrbite, da se bo počutil dobrodošlega in da se lahko na vas obrne glede skrbi ali težav s katerimi se sooča na delovnem mestu.
3. Če opazite, da sodelavec izgleda utrujeno ali je zelo slabo razpoložen, ga o tem povprašajte. Bolje je, da se morebitne težave na delovnem mestu rešujejo sproti, kot pa da se kopičijo in bo sodelavec zaradi preobremenjenosti moral znova na bolniško.
4. Bodite razumevajoči glede prilagoditev, ki jih potrebuje sodelavec. Postopno vračanje na delovno mesto povečuje možnost, da bo vrnitev uspešnejša, prav tako pa mu prilagoditve pomagajo lažje opravljati njegovo delo.

Priporočila za delodajalce ob vračanju zaposlenega:

1. Med odsotnostjo ostanite v stiku z zaposlenim in ga sprotno obveščajte o morebitnih novostih in spremembah na delovnem mestu. To bo zaposlenemu pomagalo, da se še vedno čuti vključenega in da ne izgubi stika z napredkom ter posledično zaupanja v svoje sposobnosti.
2. Še preden se zaposleni vrne na delovno mesto se priporoča, da mu natančno pojasnite postopek povratka na delo oz. da skupaj z zaposlenim sestavita načrt povratka. Pomembno je tudi, da se zaposlenemu pojasni morebitne spremembe, povezane z njegovo delovno vlogo, odgovornostjo in prakso. Za zaposlenega lahko uredite tudi osvežitveno izobraževanje oz. uvajanje na staro delovno mesto.
3. Ob vrnitvi zaposlenega je priporočljivo prilagoditi njegovo delovno mesto in delovne razmere

PRIMER: začetno zmanjšanje delovnega časa (vsaj dva tedna), z izboljšanjem vzdržljivosti in samozaupanja pa povečevanje števila delovnih ur ali pa da se zaposlenega najprej zadolži za lažne naloge in tako poskrbi za čim manj stresen začetek.

Takšen prehod povečuje možnost, da se bo zaposleni uspešno vrnil na delovno mesto. Prav tako pa je nujno, da zaposlenemu omogočimo, da obiskuje terapije in zdravstvene preglede, v kolikor je to še potrebno

1. Včasih so potrebne tudi prilagoditve, ki bodo zaposlenemu pomagale lažje opravljati njegovo delo, npr. posebni pripomočki in oprema ali pa premestitev na manj zahtevno delovno mesto, kar pa je nujno treba izvesti v sodelovanju z zaposlenim, da ta ne doživi spremembe negativno. Po potrebi se lahko v zvezi z izvajanjem prilagoditev in sprememb poišče tudi strokovno pomoč.
2. Pomembno je tudi poslušati skrbi in upoštevanje želja zaposlenega, ki se vrača iz dolgotrajne odsotnosti (v kolikor so te primerne in izvedljive), ter nudenje opore zaposlenemu. Ob enem ostanite pozitivni, fleksibilni in razumevajoči. Dober odnos bo pripomogel k pozivni organizacijski kulturi in povečal motivacijo zaposlenega.
3. Vsak zaposlen je drugačen, prav tako situacije v katerih se znajdejo, zato mora biti vračanje na delovno mesto dobro načrtovano, prilagojeno posamezniku in redno vrednoteno, a hkrati prilagodljivo hitrosti okrevanja.